Občina Litija, ZKMŠ Litija in Turistično društvo Litija v soboto, 22. februarja organizirajo tradicionalni Litijski karneval, ki ima že več kot 170-letno pustno tradicijo, vezano na aktualna politično-gospodarska dogajanja. Ob 15.00 uri bo izvedeno to, kar naši vladi ne uspe – lansirana bo nova letalska družba LITIJA AIRWAYS. Poleg številnih karnevalskih skupin iz cele Slovenije, ki se bodo sprehodile po mestnih ulicah, panoramskim preletom letal, bodo obiskovalce zabavali še Alex Volasko, Challe Salle in skupina Čuki. Posebnost letošnje prireditve bo podelitev nagrade najboljši karnevalski skupini po izboru obiskovalcev.

Manifest Litijskega karnevala 2020:  

Litija je bila že leta 1950 svetovna velesila v letalstvu. Tega leta je Litijan, Milan Borišek, prejel bronasto medaljo na prvem svetovnem prvenstvu v jadralnem letenju na Švedskem. Letos mineva 100 let od njegovega rojstva. Litija je že doslej veliko prispevala k razvoju potniškega letalstva v Sloveniji.  Leta 1928 je na karnevalu  predstavila prvo slovensko potniško letalo Frtiški vrabec.

Slovensko letalstvo še nikoli ni bilo v takšni krizi kot trenutno. Litijani se zavedamo odgovornosti, ki so nam jo naložili naši predniki. Napočil je čas, da ponovno, na spektakularen način, v povorki po mestnih ulicah, predstavimo revolucionarne rešitve slovenskega letalskega prometa – novo letalsko družbo LITIJA AIRWAYS. Obljubljamo udobne, točne, cenovno ugodne in sploh najboljše dnevne polete v vse svetovne prestolnice in top turistične destinacije na vseh pet kontinentov.

V povorki Litijskega karnevala bo sodelovalo več kot 20 skupinskih mask. Predstavile bodo številne konstruktorske in logistične inovacije, ki bodo tvorno prispevale k razvojno naravnani novi slovenski letalski družbi. Tako kot vsa leta, bomo na pustno soboto ponovno dokazali, da smo v Litiji vizionarji.

Nagrade in dobrodelnost na Litijskem karnevalu 2020:

Komisija bo podelila denarne nagrade za najboljše tri skupinske maske (500, 300 in 200 EUR). Podeljena bo tudi nagrada najboljši skupini po izboru obiskovalcev karnevala (200 EUR). Praktična nagrada se bo podelila tudi izžrebanemu, ki bo glasoval za najboljšo skupino po izboru obiskovalcev (v protivrednosti 100 EUR). Vsaka prijavljena skupina bo za sodelovanje prejela 150 EUR.

Litijski karneval 2020 bo dobrodelen. Na otroškem živ žav-u in na povorki se bo s srečolovom zbiralo denar za Žensko rokometno društvo Litija, znotraj katerega mlade rokometašice iz litijske in šmarske občine že žanjejo uspehe na mednarodnem nivoju.

Dogodki Litijskega karnevala 2020:

Razstava in predavanje, 30. januar, Mestni muzej Litija

18.00 Damjan J. Ovsec o pustu s poudarkom na pustni kulinariki in otvoritev razstave »Iz Litije v nebo«

Razstava fotografij 5.  februar, Občina Litija

12.00 razstava fotografij Litijskih karnevalov »Mi Litijani smo veseljaki«

Debeli četrtek, 20. februar, Valvazorjev trg
10.00 tekmovanje za naj pustni krof, TIC

18.00  prevzem pustne oblasti z Mamo Manko in imitatorjem Elvisa Presleya, Valvazorjev trg

Pustna sobota, 22. februar 
10.00 otroški živ žav s Super krili in Alenko Kolman, športna dvorana Litija 

15.00 KARNEVALSKA POVORKA s panoramskimi preleti letal in pustnimi dobrotami

16.30 zaključna prireditev karnevalske povorke in Alex Volasko, športna dvorana Litija

20.00 karnevalski ples s skupino ČUKI, gost Challe Salle, športna dvorana Litija 

Pustni torek, 25. februar
9.00 pravljični pust v Knjižnici  Litija

10.00 Otroški karneval, športna dvorana Litija

Pepelnična sreda, 26. februar

9.00 – 18.00 pečenje postrvi v Ribiškem domu

14.00 pokop pusta, Šmelc Litija

Začetek Litijskega karnevala leta 1847

Pustovanja v Litiji so bila prvič omenjena v pisnih virih v letu 1847 in to letnico se jemlje za začetek karnevalskih dogajanj v Litiji. Organizirane povorke so pričele med 1. in 2. svetovno vojno, vselej z aktualno gospodarsko-politično satiro. Teme karnevalov so praviloma prehitevale dogodke v naravi. Najmogočnejši karnevali v Litiji so se začeli ob koncu petdesetih let prejšnjega stoletja. Litijski karneval je pomemben fenomen nesnovne kulturne dediščine, iz katerega sta črpala navdih tudi Ptujski in Cerkniški karneval. Je predmet raziskovanja znanstvenih institucij, na primer Muzeja novejše zgodovine, ki je pripravil publikacijo in razstavo “Maske danes, obrazi jutri”.