“Ena največjih spogledljivk v slovenski glasbi ta trenutek je nedvomno deklina z imenom Katalena. Od kod se je vzela? Iz Prekmurja? Da in ne. Iz Bele krajine? Da in ne. Iz Ljubljane, dolge vasi? Da in ne.” Tako se je začela napoved oddaje Izštekani marca 2003, s katere bomo obrisali prah v sredo 13. maja 2020 in vam najbolj slastne kose postregli ob 16.45 v Koncertu doma na Valu 202. Za svoj edini nastop v Izštekanih doslej, odigran kmalu po izidu prve plošče, je Katalena pripravila niz posebnosti, od novih predelav do glasbenih gostov.
Danes je Katalena glasbena institucija, ki bo kmalu praznovala dve desetletji. V diskografiji ima osem albumov, za seboj trimestno število koncertov in na repertoarju na desetine nadvse izvirnih videnj slovenske ljudske glasbene dediščine. To je, ko avtorsko spoprijemanje s tradicijo ni bilo več dovolj, vse pogosteje dopolnjevalo tudi izvirno gradivo . Sčasoma je postalo vseeno, ali je kitica v pesmi njihova ali ljudska ali kakega tretjega avtorja, ali je viža izvirna ali zmikasten odmev iz preteklosti. Sčasoma smo se navadili, da nam Katalena daje – sebe, Kataleno. Samoraslo, živo, neulovljivo, vsajeno v prst stoletij, zraslo v novem tisočletju.
Leta 2003 ni bilo dosti drugače, le na začetku poti je bila. Do danes nespremenjeni sekstet, ki ga sestavljajo Boštjan Narat, Boštjan Gombač, Vesna Zornik, Polona Janežič, Tibor Mihelič Syed in Robert Rebolj, je tedaj obstajal leto in pol. V žepu so imeli ravno izdani prvi album “(Z)godbe”, na repertoarju pa že precej več muzik. Nemalo so jih v Izštekanih zaigrali premierno. Zvok so nekoliko pomaknili proti akustiki, v goste pa povabili pevca Aleša Hadalina in harmonikarja Žarka Vujinovića.
