Karizmatični José Cura na odru s slovenskima opernima divama

Zimski festival – 4. februar 2019 – Koncert opernih arij, Unionska dvorana

Elvira Hasanagic Ljubljana, 22.05.2016 Foto: Irena Herak

Najlepše romantične arije bodo zazvenele v izvedbi karizmatičnega Joséja Cure, ki se bo v Ljubljani predstavil v dvojini vlogi, kot pevec in dirigent. Ob njem bosta nastopili slovenski operni divi sopranistka Elvira Hasanagić, stalna članica Državnega opernega gledališča v Dresdnu in mezzosopranistka Monika Bohinec, solistka Državne dunajske opere. Pod taktirko Simona Krečiča jih bo spremljal Simfonični orkester SNG Maribor.

Sloviti argentinski tenorist José Cura, prejemnik številnih nagrad ter znan po svojih izvrstnih koncertnih nastopih in interpretacijah opernih likov, predvsem Verdijevih opernih junakov. Slovi po svojem izraznem in odločnem tenorju, v katerem se odsevajo odtenki temnega baritona. Sam pravi, da si nikoli ne izbira opernih vlog, ki niso verjetne in ki jih ne more navezati na vsakdanje dogodke. Všeč so mu liki, ki poznajo skrbi in strasti ter imajo napake. Argentinec se je po študiju kompozicije in dirigiranja v rodnem Rosariu, preselil v Buenos Aires ter se kot pevec mojstril v Teatru Colon. Leta 2007 se je prvič preizkusil v vlogi režiserja in scenografa pri predstavi La Commedia finita, poustvaritvi Leoncavallove opere Glumači. Leta 2015 je postal rezidenčni umetnik Praškega simfoničnega orkestra, v domači Argentini pa je za umetniške dosežke v kulturi prejel Sarmientovo nagrado.

Elvira Hasanagić je mlada operna pevka, ki jo že od samega začetka njene profesionalne pevske poti, kritiki, kot tudi publika in strokovna javnost, označujejo za enega obetavnejših glasov na operni sceni. Strast do opernega petja je spoznala šele v gimnaziji, ko je kot najstnica na radiu slišala peti znano Mario Callas z arijo iz Verdijeve opere La Traviata. Melodijo si je stalno ponavljala in tudi uspela odpeti vse tone. V Idrijo je prišla učiteljica solo petja, ki je v glasu začutila nekaj zanimivega, ter Elviro povabila na ure solo petja. V treh mesecih jo je tudi pripravila za regijsko tekmovanje po posluhu, saj še ni znala brati not. »Na tem tekmovanju sem zmagala in potem šla še na državno, kjer sem prav tako zmagala.« se svojih začetkov spominja Elvira »To je bil talent, potem pa se je začelo delo«. Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani je dokončala v dveh letih in šolanje nadaljevala v Nemčiji na Münchenski akademiji za glasbo. »Prišel je študij, kjer sem nadgradila svoj talent in je do izraza prišla marljivost, sicer pa moraš stalno vaditi in iskati nova znanja. V Nemčiji sem se naučila se večje marljivosti, natančnosti in discipline, le tako lahko uspešno opravljam poklic operne pevke.« Trenutno je stalno angažirana v Dresdnu, veliko pa gostuje tudi po Evropi, čez lužo in v Sloveniji. »Z veseljem se vrnem v Idrijo, kadar le morem. Rada imam Slovenijo in Ljubljano, to je moj srčni dom. Vendar se od Nemčije in ostalega dela sveta verjetno nikoli ne bom mogla posloviti, saj je delo umetnika vezano na kovčke. Tudi same vloge zahtevajo, da se vživim v različna kulturna okolja.« pravi Elvira, njena uspešna operna pot in življenjske izkušnje v tujini pa se odražajo tudi v njenem delu in vlogah, ki jih poje. »Ko pridejo vloge, jih z določenimi življenjskimi izkušnjami poješ drugače kot brez njih. Zgodbo že moraš razumeti, ampak ko imaš osebno izkušnjo, jo lahko daš v petje.«

Monika Bohinec je po študiju na salzburškem Mozarteumu ter Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju, kjer je z odliko zaključila podiplomski študij, prvi resnejši angažma dobila v Narodnem gledališču v nemškem Mannheimu, zdaj pa je solistka Dunajske državne opere. Izvrstna mezzosopranistka je gostovala tudi na velikih koncertnih in opernih odrih po vsem svetu, kot sta dunajska Musikverein in Konzerthaus, Royal Albert Hall v Londonu, Carnegie Hall v New Yorku, Salle Pleyel v Parizu, Concertgebouw v Amsterdamu, Philharmonie Gasteig v Münchnu in mnogih drugih. Preizkusila se je že v številnih opernih vlogah, kot so Fenena (Nabucco), Ulrica (Un Ballo in Maschera) in Amneris (Aida). »Večinoma imamo mezzosopranistke res negativne vloge, in ta raznobarvnost, tako glasovna, karakterna kot interpretacijska, je navdihujoča, medtem ko so sopranistke vedno nekako potisnjene v podobne vloge. Mezzosopran mora imeti širok glasovni razpon in fleksibilnost.« pravi Monika o svojih vlogah “Kot otrok sem oboževala pravljice, vendar so se mi zdele princeske enolične in brez značaja, bolj so me zanimali temačnejši liki v zgodbah.”

Ne zamudite koncerta opernih arij, ki bo na sporedu 4. februarja 2019 ob 19. uri v Unionski dvorani!

Vstopnice za koncert ŽE NA VOLJO na www.ljubljanafestival.si, na blagajni Križank, na prodajnih mestih Eventima ter na Petrolu.

Ne spreglejte tudi: