Koncert doma bo v sredo 6. maja 2020 ob 16.45 spomnil na pomemben mejnik: prvo oddajo Izštekani na Valu 202 januarja 1998. Zanjo je avtor in voditelj Jure Longyka izbral Magnifica, ki ga v dotlej petletni zgodovini Izštekani še niso gostili. Prišel je s prenovljenimi Pismejkersi po leto in pol trajajoči koncertni abstinenci. Bili so lačni, domala krvoločni. In zveneli so izvrstno.

V tistem času je Magnifico svojo glasbo delil na ljubezenski, domovinski in revolucionarni opus. Domovinskega je v Izštekanih izpustil, čast revolucionarnega sta reševali “Kdo je čefur?” in “Revolution Is My Solution”, ljubezenski pa je daleč prevladoval. Nič čudnega. Teklo je peto leto njegove solistične kariere. “Emanuelle” ter “In ko enkrat bom umrl” sta bili šele kandidatki za zimzelenčke. Za Magnificom je bila uspešna glavna vloga v filmu Stereotip Damjana Kozoleta s hrepenečo klasiko “30 let”. “Silvijo” pa je takrat sicer že dobro poznal, a nam je v Izštekanih še ni predstavil. Prelomna EMA 1998 se je namreč zgodila šele mesec kasneje.

Zato pa je predstavil osvežene Pismejkerse, izjemen spremljevalni bend, ki se mu je takrat prvič pridružil klaviaturist Davor Klarič. Bobnar Sergej Ranđelović in basist Jani Hace sta za prilogo postregla s premiero čisto nove zasedbe, iz katere so zrasli Elevators. Kitarist Franci Zabukovec in multiinstrumentalist Schatzi pa sta zaokrožila kombo, ki ga bomo v pričujoči ponovitvi slišali v sedmih kosih glasbe. Pred nami je smetana Magnificovih devetdesetih. Za obliznit.