Festival Radovljica poteka v tem slikovitem srednjeveškem mestu vsako leto v avgustu, nepretrgoma od leta 1983. Znan je po poudarku na starejši glasbi, a v svoje sporede že vrsto let vključuje tudi redko izvajano glasbo 19. in 20. stoletja, pogosto na ustreznih zgodovinskih glasbilih.
Na 38. Festivalu Radovljica 2020 se bo med 7. in 23. avgustom zvrstilo osem sporedov z repertoarjem od najzgodnejšega zapisanega večglasja iz 11. stoletja do Chopina in Liszta. Na njih bo nastopilo 33 umetnikov iz Avstralije, Avstrije, Armenije, Belgije, Češke, Izraela, Madžarske, Nemčije, Slovaške, Španije, Švice in Slovenije. Med njimi so svetovno znani ansambli, tudi godalni ansambel Solamente naturali, vokalni kvintet Cinquecento in ansambel za srednjeveško glasbo PER-SONAT, pa tudi mladi glasbeniki, kot so pianistka Rosalía Gomez Lasheras, tenorist Jacob Lawrence in mezzosopranistka Jasmina Črnčič. Polovica sporedov je nastala posebej za festival, pet jih je tako ali drugače povezanih s Slovenijo in trije so posvečeni slovenski glasbeni dediščini od 16. do 19. stoletja.
Vsi koncerti bodo potekali v skladu z navodili NIJZ. Več koncertov bo v cerkvi, otvoritveni koncert bo predvidoma na prostem, enega izmed sporedov v graščini bomo ponovili.
Spored festivala štirinajsto leto zapored oblikuje umetniški vodja festivala Domen Marinčič. Organizator je Društvo ljubiteljev stare glasbe Radovljica, predsednica Marija Kolar.
Otvoritveni koncert slovaškega ansambla Solamente Naturali povezuje glasbo Georga Philippa Telemanna z ljudsko glasbo iz takratnih rokopisov. Na koncertu z naslovom Valvasorjev zvok bo zazvenela slovenska glasbena dediščina 17. stoletja v nenavadni zasedbi glasbil, ki so se leta 1693 znašla v Valvasorjevi zapuščini. Vokalni kvintet Cinquecento bo prvič v novejšem času izvedel mašo Antoniusa Gosswina, ki se je ohranila samo v Ljubljani, in jo dopolnil z liturgično glasbo njegovih sodobnikov na dvoru v Gradcu. Na četrtem koncertu bomo slišali godalne trie Beethovna, Schuberta in Eduarda de Lannoyja, lastnika dvorca Viltuš pri Mariboru, ki je poznal Beethovna, Schuberta, Mendelssohna in Liszta. Mladi avstralski tenorist Jacob Lawrence bo nastopil z italijansko duhovno glasbo iz prelomnega obdobja okrog leta 1600. Španska pianistka Rosalía Gomez Lasheras izvaja glasbo Chopina in Liszta po vzoru zgodovinskih posnetkov Lisztovih učencev in virih, ki opisujejo njegovo pedagoško delo in izvajalski slog. Petčlanski ansambel PER-SONAT, ki ga vodi Sabine Lutzenberger in v katerem sodeluje tudi slovenska specialistka za srednjeveško glasbo Jasmina Črnčič, se bo posvetil najzgodnejšemu zapisanemu večglasju in drugo srednjeveško glasbo, ki je povezana z mitskim pevcem Orfejem. Sklepni koncert bo povezal komorno glasbo Mozarta in Haydna s plesi, kakršne so takrat poznali tudi pri nas.
V sklopu festivala bo potekal tudi tečaj za kljunasto flavto z Matejo Bajt. Na vse koncerte vozi brezplačni avtobus iz Ljubljane in Kranja.
