Festival Radovljica poteka v tem slikovitem srednjeveškem mestu vsako leto v avgustu, nepretrgoma od leta 1983. Znan je po poudarku na starejši glasbi, a že vrsto let vključuje v svoje sporede tudi redko izvajano glasbo 19. in 20. stoletja, pogosto na ustreznih zgodovinskih glasbilih.

Na 37. Festivalu Radovljica 2019 se bo med 10. in 25. avgustom zvrstilo deset koncertov. Na njih bo nastopilo 49 umetnikov iz šestnajstih držav: Avstralije, Avstrije, Bosne in Hercegovine, Finske, Francije, Italije, Madžarske, Nizozemske, Poljske, Romunije, Rusije, Slovenije, Španije, Švedske, Švice in Velike Britanije. Med njimi so svetovno znani ansambli in solisti, tudi ruski violončelist Aleksander Rudin, francoski čembalist Pierre Hantaï, švedski solist na kljunasti flavti Dan Laurin in švicarski mojster improvizacije Rudolf Lutz. Repertoar sega od Bizantinskega korala do Johanna Sebastiana Bacha in Franza Schuberta. Več sporedov in sestavov je nastalo posebej za festival in trije sporedi bodo posvečeni slovenski glasbeni dediščini od 16. do 18. stoletja.

Spored festivala trinajsto leto zapored oblikuje umetniški vodja festivala Domen Marinčič. Organizator je Društvo ljubiteljev stare glasbe Radovljica, predsednica Marija Kolar.

Že na otvoritvenem koncertu bosta zazvenela poleg koncertov Antonia Vivaldija čembalski koncert v italijanskem slogu iz ptujske zbirke, ki je morda delo slovenskega avtorja, in trio Arcangela Corellija iz rokopisa v Ljubljani. Tretji koncert bo posvečen koncertantnim motetom Isaaca Poscha, ki je zadnja leta življenja preživel na Kranjskem. Koncert italijanskega enajstčlanskega ansambla Cantica Symphonia bo predstavil dvozborske psalme za večernice italijanskih poznorenesančnih skladateljev, ki so se ohranili v rokopisih iz Gornjega Grada in so bili nekoč last ljubljanskega knezoškofa Tomaža Hrena. Večino skladb poznamo le iz Hrenove zbirke in zazvenele bodo prvič po več stoletjih.

Cikel objavljenih zbirk Johanna Sebastiana Bacha bo letos nadaljeval slavni francoski čembalist Pierre Hantaï z Goldbergovimi variacijami. Baritonist Romain Bockler in lutnjist Bor Zuljan bosta nastopila z lastnimi priredbami glasbe Josquina Despreza. Na sporedu četrtega koncerta bo klavirski trio Franza Schuberta na zgodovinskih glasbilih; violončelist Aleksander Rudin bo igral tudi arpeggione, redko godalo, ki ga je leta 1823 izumil dunajski goslar Stauffer in za katerega je Schubert napisal svojo priljubljeno sonato. Legendarni švicarski improvizator Rudolf Lutz bo improviziral v Bachovem slogu na orglah cerkve v Velesovem. Hrvaški guslar Jure Miloš bo nastopil s tremi hercegovskimi pevkami s sporedom tradicionalne glasbe iz Zahodne Hercegovine. Desetčlanski vokalni ansambel Byzantion bo izvajal bizantinski koral romunske pravoslavne cerkve. Festival bo sklenil The English Cornett & Sackbut Ensemble z beneško glasbo za cinke in pozavne.

V sklopu festivala bo potekal tudi tečaj za kljunasto flavto z Matejo Bajt. Na vse koncerte vozi brezplačni avtobus iz Ljubljane in Kranja.

1. KONCERT

Sobota, 10. avgusta 2019, ob 20.00, Radovljiška graščina

Koncerti Antonia Vivaldija in sodobnikov

Dan Laurin, kljunasta flavta

Aureliusz Goliński, violina

Ana Vasić, violina

Zsuzsanna Czentnár, viola

Domen Marinčič, violončelo

Anna Paradiso, čembalo

Spored: Antonio Vivaldi, Georg Philipp Telemann, Arcangelo Corelli, Jožef Kastelic

Veliko baročne glasbe za kljunasto flavto je nastalo za ljubiteljske glasbenike, v Italiji pa je bilo drugače. V beneški sirotičnici, kjer je bil zaposlen Vivaldi, je poučevala vrsta zanimivih pihalcev, in Vivaldi je veliko komponiral tudi za razne nemške virtuoze. Dan Laurin je že tri desetletja tesno povezan z njegovimi koncerti za kljunasto flavto. Na sporedu bosta tudi čembalski koncert v italijanskem slogu, ki ga pripisujejo Jožefu Kastelicu iz Šoštanja in ki se je ohranil na Ptuju, in trio Arcangela Corellija iz rokopisa v Ljubljani.

2. KONCERT

Nedelja, 11. avgusta 2019, ob 20.00, Radovljiška graščina

Josquin Desprez: moteti in šansone za glas in lutnjo

Ansambel Dulces Exuviae

Romain Bockler, bariton

Bor Zuljan, renesančna lutnja

Spored: Josquin Desprez

Vsestranski florentinski učenjak Cosimo Bartoli je Josquinovo vlogo v glasbi primerjal z vlogo, ki je v arhitekturi, slikarstvu in kiparstvu pripadala Michelangelu. Sodil je, da sta odprla oči tistim, ki uživajo v teh umetnostih, in vsem, ki bodo v njih uživali v prihodnosti. Romain Bockler in Bor Zuljan izvajata Josquinovo polifonijo v lastnih priredbah za glas in lutnjo, obogateno z ekspresivnimi okraski in diminucijami.

3. KONCERT

Torek, 13. avgusta 2019, ob 20.00, Radovljiška graščina

Isaac Posch: moteti iz zbirke Harmonia concertans

Ansambel musica cubicularis

Theresa Dlouhy, sopran

Clara Brunet Vila, sopran

Tanja Vogrin, sopran

Matthew Baker, bas

Tomaž Sevšek, orgelski pozitiv

Domen Marinčič, čembalo, viola da gamba

Spored: Isaac Posch, Jacobus Handl – Gallus, Georg Prenner, Lodovico Viadana

Poscheva zbirka motetov za razne zasedbe pevskih solistov in basso continuo Harmonia concertans sodi med najzanimivejša dela starejše slovenske glasbene dediščine. Posch je zadnja leta preživel na Kranjskem. Po ansambelskih plesih za koroške in kranjske plemiče, s katerimi smo sklenili lanski festival, je za tisk pripravil tudi motete, a jih je leta 1623 izdala njegova vdova.

4. KONCERT

Petek, 16. avgusta 2019, ob 20.00, Radovljiška graščina

Franz Schubert: klavirski trio in sonata za arpeggione

Cecilia Bernardini, violina

Aleksander Rudin, violončelo, arpeggione

Aapo Häkkinen, zgodovinski klavir

Spored: Franz Schubert

Izvedbe Schubertove glasbe na zgodovinskih glasbilih so redno na sporedu festivala. Njegov mojstrski Klavirski trio v Es-duru je nastal leta 1827 in je bil ena redkih poznih skladb, ki jih je slišal pred smrtjo pri enaintridesetih. Slavni ruski violončelist Aleksander Rudin igra tudi arpeggione, redko godalo, ki ga je izumil dunajski goslar Stauffer in za katerega je Schubert napisal svojo priljubljeno sonato.

5. KONCERT

Sobota, 17. avgusta 2019, ob 20.00, cerkev sv. Petra, Radovljica

Dvozborske večernice iz Gornjega Grada

Ansambel Cantica Symphonia

Giuseppe Maletto, glasbeno vodstvo

Laura Fabris, Elena Bertuzzi, sopran

Elena Carzaniga, Annalisa Mazzoni, alt

Giuseppe Maletto, Raffaele Giordani, Massimo Altieri, Massimo Lombardi, tenor

Matteo Bellotto, Guglielmo Buonsanti, bas

Lorenzo Feder, orgle

Spored: Giulio Belli, Bartolomeo Spontone, Andrea Feliciani, Francesco Stivori, Tiburzio Massaino, Giovanni Croce, Andrea Gabrieli

Tretje leto zapored bo na festivalu zazvenela glasba iz kornih knjig ljubljanskega knezoškofa Tomaža Hrena, ki so jih nekoč hranili v Gornjem Gradu. Po polifoniji frankoflamskih skladateljev prinaša novi spored dvozborske psalme italijanskih skladateljev s konca 16. stoletja. Veliko se jih je ohranilo le pri nas in slišali jih bomo prvič po več stoletjih.

6. KONCERT

Nedelja, 18. avgusta 2019, ob 20.00,

cerkev Marijinega oznanjenja, Velesovo (Adergas)

Orgelska improvizacija v Bachovem slogu

Rudolf Lutz, orgle

Spored: orgelska improvizacija

Kandidati za službo organista so morali nekoč improvizirati preludije, fuge, orgelske trie in razne koralne obdelave. Bach je veljal za izjemnega improvizatorja in njegov sin Wilhelm Friedemann je trdil, da so bile njegove improvizacije še bolj slovesne, dostojanstvene in sublimne kakor zapisane skladbe. Legendarni mojster improvizacije Rudolf Lutz oživlja to prakso na posebno prepričljiv in komunikativen način.

7. KONCERT

Torek, 20. avgusta 2019, ob 20.00, Radovljiška graščina

Johann Sebastian Bach: Goldbergove variacije

Pierre Hantaï, čembalo

Spored: Johann Sebastian Bach

Po štirih Bachovih zbirkah, ki so zazvenele na festivalu v zadnjih letih, so letos na vrsti slavne Goldbergove variacije, ki jih je Bach objavil kot četrti del cikla Clavier-Übung. Njegov prvi biograf Forkel je trdil, da so nastale na pobudo ruskega veleposlanika: ta da si je zaželel skladb nežnega in živahnejšega značaja, ki bi ga razveseljevale med nespečnostjo. Pierre Hantaï jih izvaja že vse od začetka svoje izjemne kariere.

8. KONCERT

Četrtek, 22. avgusta 2019, ob 20.00, Radovljiška graščina

Tradicionalna glasba iz Zahodne Hercegovine

Jure Miloš, glas, gusle, diple, svirala, lijerica

Lidija Bošković, Anja Zelenika, Andrea Kožul, glasovi

Mladi guslar Jure Miloš predstavlja s hercegovskimi pevkami tradicijo Hrvatov zahodne Hercegovine z arhaično-tradicionalnimi napevi, kot so ganga, brojkavica, sopračko pivanje, putničko pivanje, pivanje na bas in bećarac, in z glasbili, kot so gusle, diple, svirala in lijerica. Z glasbo slikajo zgodovino hrvaškega naroda od njegove naselitve na območju današnjih držav Bosne in Hercegovine in Hrvaške.

9. KONCERT

Sobota, 24. avgusta 2019, ob 20.00, Cerkev sv. Petra, Radovljica

Bizantinski koral romunske pravoslavne cerkve

Vokalni ansambel Byzantion

Adrian Sîrbu, glas, glasbeno vodstvo

Dorin Ionescu, Marius-Ion Zavate, Dragoş-Gabriel Chelariu, Iulian-Vlad Zaltariov, Ioan Dulgheriu, Constantin Nichifor Hrestic, Sebastian Socol, Ionuț Copăcel, Paul-Vlăduţ Lungu, glasovi

Tradicija bizantinskega korala izvira iz svetih himnografov pravoslavne cerkve. Njegova navidezna preprostost zakriva kompleksnost lestvic in modusov, ritmov in melodičnih obrazcev, etosa in yphosa (sloga). Vokalni ansambel Byzantion nam pričara atmosfero velikonočne liturgije s spevi, kakršne so stoletja peli tako v Bizancu kakor v slavnih romunskih samostanih v Moldaviji.

10. KONCERT

Nedelja, 25. avgusta 2019, ob 20.00, Radovljiška graščina

Odmevi Benetk – glasba za trobila iz mesta na vodi

The English Cornett & Sackbut Ensemble

Gawain Glenton, cink

Conor Hastings, cink

Emily White, pozavna

Tom Lees, pozavna

Adrian France, pozavna

Silas Wollston, orgelski pozitiv

Spored: Claudio Merulo, Dario Castello, Giovanni Gabrieli, Adrian Willaert, Lodovico Agostini, Giovanni Rovetta, Ottavio Bargnani, Annibale Gregori

Benetke so tesno povezane z zvokom trobil, saj so v njihovi zlati dobi tam delovali nekateri izmed najboljših cinkistov in pozavnistov vseh časov. Nastopali so na prostem in v palačah, sodelovali pri bogoslužju in spremljali praznične procesije. Obe glasbili, cink in pozavno, so cenili zaradi njune podobnosti s človeškim glasom, cink pa so primerjali tudi s sončnim žarkom, ki posije skozi mrak.

37. Festival Radovljica 2019